V okviru projekta Kolegice je bila v maju 2019 pod mentorstvom Alenke Blazinšek Domenis izvedena anketa Mlade ženske na trgu dela, na katero je odgovorilo več kot 500 mladih žensk, starih med 20 in 35 let. Za razširjeno ciljno skupino od 20 do 35 let smo se Kolegice odločile tudi na podlagi tega, da se na Zavod Nefiks obrača generacija mladih žensk 30+, ki menijo, da so po krivici izpadle iz vseh ukrepov Jamstva za mlade, da so bile žrtve recesije in da imajo na trgu dela zaradi tega še vedno slabše možnosti. Anketa je dejansko pokazala slabše stanje na marsikaterem področju v tej starostni skupini.
Rezultate ankete in spremljajoče komentarje najdete tukaj.
Kar 44 % mladih žensk med 20. in 35. letom s svojo zaposlitvijo ni zadovoljnih, samo 47 % je zadovoljnih s svojim trenutnim življenjskim standardom, zgolj 29 % mladih žensk pa se najbolj želi zaposliti v gospodarskem sektorju, 44 % družine (še) ne načrtuje oziroma je ne želi, 90 % pa jih meni, da je v času izobraževanja premalo povezovanja s potencialnimi delodajalci. To so nekateri izsledki ankete, ki jo je skupina Kolegic, ki delujejo pod okriljem Zavoda Nefiks, izvedla med več kot 500 anketirankami, zato menijo, da mora problematika zaposlovanja mladih žensk čimprej priti na politično agendo.
Na Zavodu Nefiks smo z anketo želeli preveriti, kako mlade ženske občutijo prehod na trg dela in s kakšnimi izzivi se ob tem, kljub navideznemu izboljšanju zaposlovanja, soočajo. Več kot 500 anketirank zagotavlja vpogled v občutenje in razmišljanje generacije mladih žensk, ki ga ne gre zanemariti. Glede na visoko odzivnost anketirank in velikih pričakovanj, ki so jih mlade ženske, ki se na trgu dela pogosto čutijo prezrte, izrazile, želimo na Zavodu Nefiks bolj konkretne ukrepe za izboljšanje področja. Priporočila gredo v smer, ki so jo nakazale že anketiranke same: možnost opravljanja strokovnega izpita v okviru rednega izobraževanja, ustrezne stimulacije in subvencije zaposlovalcem, ki so se izkazale za uspešne, podkrepljene z mentorstvi, ženske kvote, financiranje projektov, kot so Kolegice, ki mlade ženske dejansko opolnomočijo. Ena od anketirank: »Predlagam tudi kontrolo mentorstva, saj po večini dobi subvencijo delodajalec in ne mentor, kar ima za posledico slabo ali pa ničelno mentorstvo, ker mentorji niso motivirani in stimulirani.«
Na Zavod Nefiks se obrača tudi skupina mladih deklet po 30. letu, ki menijo, da so po krivici izpadle iz vseh sistemskih ukrepov. V anketi se je izkazalo, da je za to skupino vstopanje na trg dela še težje. Dlje časa so iskale zaposlitev, nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, 70 % jih meni, da so tekom izobraževanja pridobile premalo znanja za zaposlitev, s svojo zaposlitvijo pa jih je zadovoljnih manj kot polovica.
Največja enotnost pri odgovorih se je pokazala pri kariernem svetovanju, saj kar 73 % mladih žensk meni, da niso bile deležne kariernega svetovanja, kar 90 % pa jih meni, da je v času izobraževanja premalo povezovanja s potencialnimi delodajalci. Izkaže se, da ima zgodba več plati, konkretizira pa se v 72 % mladih žensk, ki so se tekom izobraževanja povezale z manj kot tremi potencialnimi delodajalci. Ena od anketirank takole ilustrira situacijo: »Nihče ni nikoli preveril, v čem bi bila lahko dobra, in nihče me usmerjal. Moja poklicna odločitev je bila narejena na podlagi neke rumene knjige z opisom poklica, ki se je slišal dobro.« Samo 29 % mladih žensk je odgovorilo, da se najbolj želi zaposliti v gospodarstvu. Če k temu dodamo še 14 % tistih, ki se želijo zaposliti v nevladnih organizacijah, ugotovimo, da se 57 % mladih žensk najbolj želi zaposliti v javnem sektorju, ki jim nudi ustrezno varnost.
Zgolj 35 % žensk je dobilo zaposlitev na smeri in stopnji svoje izobrazbe, medtem ko jih 42 % dela na zanje manj ustreznih delovnih mestih. Izkaže pa se tudi, da kar 44 % mladih žensk s svojo zaposlitvijo ni zadovoljnih! Anketiranka opiše svoj položaj: »Sicer je moja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar sem zaposlena preko kadrovske agencije, kar pomeni, da vseeno nimam nikakršne varnosti, saj se lahko moj “uporabnik” z danes na jutri odloči, da me več ne potrebuje, agencija pa mi lahko potem v 14 dneh prekine delovno razmerje.« Podobno je pri življenjskem standardu, saj je samo 47 % anketirank, vključno s študentkami, kjer je zadovoljstvo višje, zadovoljnih s svojim trenutnim standardom.
Večno vprašanje pri zaposlovanju mladih žensk je, kdaj in če sploh imeti otroke. Raziskava je pokazala, da 44 % mladih žensk družine (še) ne načrtuje oziroma je ne želi. Glede na to, da so zajeli ženske v rodni dobi, je to visok odstotek mladih žensk, ki o tej tematiki ne razmišlja. Zgolj 7 % pa zaposlitev ne predstavlja pomembnega faktorja pri odločanju za družino.
Mladim ženskam pa ne moremo očitati, da niso proaktivne. Številne zaposlitvene možnosti iščejo širše od svoje izobrazbe, pripravljene so se voziti več kot 20 km v eno smer, delajo na delovnih mestih, ki so rangirana nižje od njihove izobrazbe. 44 % bi se jih veliko raje zaposlilo doma, a če ne bodo dobile priložnosti, bodo odšle v tujino.
Celotna anketa je na voljo tukaj.